»Tega ne rečem zlahka.«

»Ta komedija pripada bolj igralcem kot pa režiserjem.«

»To so heroji mojega otroštva, igralci moje mladosti.«

»Igralec pa, čeprav gre za monoigro, potrebuje režiserja, je dodala in navedla Borchijeve besede, da 'igralec spleza na goro, ki je ne vidi. To goro, njen vrh, vidi šele režiser.'«

»Ko zavesa pade, je konec. To, kar igralci počnemo, ni vživljanje.«

»Ta za svoje delovanje ne bi potreboval elektrike, ampak vir svetlobe, recimo sonce.«

»To je lahko zaslužen denar, vendar ne vodi nikamor. Če enkrat rečeš da, ne moreš več reči ne.«

»Temu lahko rečemo mizerija.«

»To je noro. To je vse, kar lahko rečeš.«